Odgovor -Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije

MEDNARODNI EVROPSKI SOCIALNO-DEMOKRATSKI CENTER ROMOV IN SINTOV S SEDEŽEM V BRUSLJU g. Ibrahim Gušani ibrahim.gusani@gmail.com

Številka: 09502-2/2020-UN/87 (UN04) Datum: 15. 4. 2020

Zadeva: Pismo Ibrahima Gušanija v imenu romskih organizacij glede dela Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti – odziv Urada Vlade Republike Slovenijeza narodnosti Zveza: vaše elektronsko sporočilo z dne 6. 4. 2020 in dopis Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije št. 09501-5/2020/13 z dne 7. 4. 2020

Spoštovani,

na Uradu Vlade RS za narodnosti (urad) smo dne 6. 4. 2020 prejeli vaše elektronsko sporočilo, ki mu je bilo priloženo pismo, naslovljeno na predsednika Vlade Republike Slovenije, g. Janeza Janšo, glede dela urada na področju romske skupnosti in še posebej v zvezi z ukrepi v času epidemije koronavirusa. Omenjeno elektronsko sporočilo s priloženim pismom ste sicer, poleg uradu, poslali tudi Kabinetu predsednika vlade, Generalnemu sekretariatu Vlade Republike Slovenije, Uradu predsednika Republike Slovenije, Državnemu zboru, Varuhu človekovih pravic, Zagovorniku načela enakosti, Svetu romske skupnosti Republike Slovenije, nekaterim ministrstvom in predsedniku Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik. Dne 7. 4. 2020 je vaše pismo tukajšnjemu uradu v reševanje posredoval tudi Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije z dopisom št. 09501-5/2020/13.

V vašem pismu ste predvsem kritični do dela urada na področju romske skupnosti in v svoji kritiki izhajate iz informacij vašega člana in generalnega sekretarja vaše organizacije, g. Harisa Tahirovića, predsednika Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik iz Ljubljane. Na uradu smo vaše pismo z vso resnostjo prebrali in ugotavljamo, da informacije, ki jih imate, niso celovite, kar je razvidno tudi iz vaše kritike. Skladno z navedenim se čutimo dolžne, da vam kot vladna služba, ki v Republiki Sloveniji spremlja položaj pripadnikov romske skupnosti in uresničevanje njihovih pravic ter sodeluje z vsemi pristojnimi organi na nacionalni in lokalni ravni, ostalimi institucijami in organizacijami ter tudi romsko in ostalo civilno družbo, v nadaljevanju predstaviti, kako je za pripadnike romske skupnosti v Republiki Sloveniji poskrbljeno oziroma, kakšne možnosti ti pripadniki na podlagi slovenske ustave, veljavne zakonodaje in sprejetih strateških in programskih dokumentov imajo.

Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. V letu 2007 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju: ZRomS-1), ki predstavlja okvir urejanja, dodatno pa je zaščita romske skupnosti vgrajena v zakone na posameznih področjih.

ZRomS-1 opredeljuje področja posebnih pravic romske skupnosti in pristojnosti državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri uresničevanju teh pravic. ZRomS-1 ureja še organiziranost romske skupnosti na državni in lokalni ravni ter financiranje. Posamezna področja, na katerih se uresničujejo posebne pravice romske skupnosti, so urejena v področni zakonodaji (npr. sistemska zakonodaja na področju kulture in medijev, itd.), pristojnosti za izvajanje nalog na posameznih področjih in kreiranje politik pa imajo skladno z zakonom, ki ureja področje državne uprave, posamezna ministrstva. Poleg področnih zakonov je skrb za uresničevanje pravic romske skupnosti in za izboljšanje njenega položaja vgrajena tudi v številne programe, strategije in resolucije s posameznih področij družbenega življenja. Urad ima kot vladna služba v zvezi z romsko skupnostjo nekaj lastnih nalog, ki izhajajo iz njegovega akta o ustanovitvi, večinoma pa opravlja naloge spremljanja položaja pripadnikov romske skupnosti, če to ne sodi v pristojnost ministrstev, in v določenih primerih koordinira pripravo nekaterih dokumentov (npr. vladni nacionalni program ukrepov za Rome, poročila vlade o uresničevanju ZRomS-1 in ukrepih, namenjenih pripadnikom romske skupnosti, kompleksnejših odgovorov, ki zajemajo informacije z različnih področij itd.).

Na podlagi ZRomS-1 je Vlada Republike Slovenije (vlada) dne 25. 5. 2017 sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021 (NPUR 2017–2021), ki je nastal skozi proces sodelovanja med pristojnimi ministrstvi, uradom in romsko skupnostjo. V tem procesu so sodelovale tudi občine, kjer živijo Romi, in organizacije civilne družbe. Področja, ki jih zajema NPUR 2017–2021, je kot prednostna prepoznala tudi romska skupnost sama. NPUR 2017– 2021 je v celoti dostopen na spletni strani: https://www.gov.si/teme/romska-skupnost/, kjer so podane tudi vse glavne informacije o romski skupnosti v Sloveniji. Ukrepe so pripravila in jih izvajajo pristojna ministrstva, v določenem delu pa tudi urad in nekatere druge institucije.

NPUR 2017–2021 je programski dokument, ki upoštevajoč posebni položaj romske skupnosti v Sloveniji, zlasti z vidika slabšega socialno-ekonomskega položaja romske skupnosti in njenih pripadnikov, prinaša določene potrebne ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlovanja, urejanja prostora ter zdravstvenega in socialnega varstva. Gre za ukrepe, ki so ciljno usmerjeni in se nanašajo posebej na pripadnike romske skupnosti, medtem ko so pripadniki romske skupnosti, tako kot vsi ostali državljani Republike Slovenije, deležni tudi vseh ostalih sistemskih ukrepov, ki so sprejeti na posameznih področjih (npr. za mlade, starejše, invalide, socialno ogrožene itd.). Cilja NPUR 2017–2021 sta izboljšanje položaja in pospeševanje socialne vključenosti ter zmanjšanje socialne izključenosti pripadnikov romske skupnosti na vseh tistih področjih, za katera se na podlagi dosedanjih izkušenj državnih organov, občin, romske skupnosti in organizacij civilne družbe ocenjuje, da je to potrebno. Ukrepi segajo na različna področja družbenega življenja, s poudarkom na dvigu izobrazbene ravni, zmanjšanju brezposelnosti, izboljšanju zdravstvenega varstva, izboljšanju bivanjskih razmer, odpravi predsodkov, stereotipov in diskriminacije, ohranjanju romske kulture, jezika in identitete ter spodbujanju informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti.

Ob sprejemu NPUR 2017–2021 je vlada na pristojnih ministrstvih zadolžila visoke predstavnike ministrstev (državne sekretarje) za izvajanje ukrepov in spremljanje njihovega uresničevanja, za koordinacijo dela v zvezi z izvajanjem ukrepov in njihovim spremljanjem ter za sodelovanje z uradom pa so pristojna ministrstva in vladne službe morala imenovati kontaktne osebe.

Na vladnem nivoju uresničevanje NPUR 2017–2021 spremlja Komisija Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti (komisija), katere člani so predstavniki pristojnih ministrstev in vladnih služb, predstavniki občin, kjer živijo Romi, in predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije kot krovne organizacije romske skupnosti, ustanovljene na podlagi ZRomS-1. Na podlagi enotne metodologije, ki jo je potrdila komisija, vlada vsako leto sprejme poročilo o položaju romske skupnosti, v katerem poroča o uresničevanju ZRomS-1 in
ukrepov NPUR 2017–2021. Vlada sprejeto poročilo posreduje v obravnavo Državnemu zboru. Vsa poročila so dostopna preko spletne strani vlade: https://www.gov.si/teme/romska-skupnost/.

Romska skupnost v Sloveniji je zelo raznolika. Neposredno na podlagi ZRomS-1 je ustanovljena krovna organizacija romske skupnosti, ki je sogovornik državnih organov in predstavlja interese celotne romske skupnosti oziroma vseh njenih delov. To je Svet romske skupnosti Republike Slovenije (svet). Na lokalni ravni so v 20 občinah, kjer zgodovinsko oziroma tradicionalno živi romska skupnost, izvoljeni predstavniki romske skupnosti v občinske oziroma mestne svete in so direktno udeleženi pri odločanju tako glede zadev, ki se nanašajo izključno na romsko skupnost, kot tudi glede vseh ostalih zadev lokalnega pomena, ki se nanašajo na širšo lokalno skupnost. Poleg izvoljenih predstavnikov romske skupnosti v občinskih oziroma mestnih svetih se na podlagi ZRomS-1 v 20 občinah, v katerih zgodovinsko oziroma tradicionalno živi romska skupnost, v občinskem svetu ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. Poleg teh občin lahko na podlagi ZRomS-1 tudi druge občine (na primer tiste, kjer Romi ne živijo zgodovinsko oziroma tradicionalno in niso organizirani v skupnost) ustanovijo posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti ob smiselni uporabi določb ZRomS-1.

Poleg krovne organizacije se pripadniki romske skupnosti združujejo in ustanavljajo tudi svoja društva in združenja, ki so organizacije, ustanovljene na podlagi zakona, ki ureja društva, in so osebe zasebnega prava. Nekatera od teh društev se združujejo oziroma povezujejo v zveze društev, kot so na primer: Zveza Romov Slovenije, Zveza za razvoj romske skupnosti – Preporod, Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik, Zveza Romov za Dolenjsko, Romska športna zveza Slovenije in Zveza za razvoj romske skupnosti. Zaradi notranjih nesoglasij oziroma različnih interesov teh civilno-družbenih organizacij (društev in zvez društev) si tudi na državni ravni prizadevamo, da so v dialog v zvezi z urejanjem položaja romske skupnosti vedno vključene tudi vse navedene in zainteresirane organizacije.

Svet je kot krovna organizacija, ustanovljena na podlagi ZRomS-1, oseba javnega prava in je na podlagi ZRomS-1 ter vsakoletnega sprejetega in potrjenega vsebinskega in finančnega načrta delovanja redno sofinancirana iz državnega proračuna. Kot krovna organizacija svet med drugim prejme tudi namenska sredstva za krepitev in opolnomočenje romske civilne družbe oziroma njenih organizacij (večinoma gre za društva in razna združenja), ki jih svet na podlagi javnih razpisov razdeli za projekte in aktivnosti romskih nevladnih organizacij. Na te razpise se redno prijavlja tudi Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik iz Ljubljane, prav tako pa tudi Romsko društvo Anglunipe iz Ljubljane. V obeh primerih je predsednik teh organizacij gospod Haris Tahirović. V letih od 2011 do 2020 je samo zveza Umbrella – Dežnik preko urada oziroma sveta prejela skupaj 494.698,88 EUR za izvajanje svojih aktivnosti. Poleg tega se tako zveza Umbrella – Dežnik kot tudi Romsko društvo Anglunipe s svojimi aktivnostmi in projekti lahko prijavljata tudi na vse ostale javne razpise, ki jih objavljajo pristojna ministrstva in vladne službe ter Mestna občina Ljubljana. Po informacijah urada sta bili obe organizaciji do sedaj uspešni že na več javnih razpisih, poleg javnih razpisov urada oziroma sveta.

S svojimi medijskimi vsebinami se obe organizaciji lahko prijavljata tudi na javne razpise Ministrstva za kulturo, tako na področju vsebin, ki jih ministrstvo sofinancira za potrebe romske skupnosti, kot tudi na področju medijev, kjer je vsako leto objavljen poseben razpis. Z navedbami, da je bil ukinjen romski časopis, romski radio in da je bilo ukinjeno sofinanciranje navedenemu društvu iz Ljubljane, se torej nikakor ne moremo strinjati. Prav tako se obe organizaciji lahko prijavljata na javne razpise Mestne občine Ljubljana, in sicer z aktivnostmi, ki so namenjene Romom v Ljubljani in ki ustrezajo objavljenim javnim razpisom občine. Javni razpisi občine v tem primeru niso namenjeni izključno projektom in aktivnostim, katerih ciljna skupina bi bili Romi v občini, vsebinsko pa pokrivajo vsa tista področja, ki pokrivajo tudi potrebe romskega prebivalstva v Ljubljani. Ob tem je potrebno izpostaviti, da se spodbuja, da se na
javne razpise, tako kot v vseh drugih evropskih državah, prijavljajo prijavitelji s kakovostnimi vsebinami in projekti, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih posamezen javni razpis zahteva. Glede na konkurenco in kakovost prijavljenih vsebin (projektov/aktivnosti), kar se ocenjuje z enotnimi in vnaprej znanimi merili v okviru vsakega posameznega razpisa, pa so prijavitelji ob konkuriranju na javnih razpisih različno uspešni.

V dialogu med uradom, pristojnimi ministrstvi, občinami in romsko skupnostjo imajo organizacije romske skupnosti, pa tudi posamezni pripadniki romske skupnosti, možnost aktivno sodelovati in prispevati v okviru vseh naporov za izboljšanje njihovega položaja. Po oceni urada do sedaj te možnosti še niso bile dovolj izkoriščene, saj pogrešamo prav angažiranost vseh navedenih organizacij romske skupnosti v prizadevanjih za izboljšanje položaja pripadnikov skupnosti na terenu in v vsakodnevnem življenju. Na uradu menimo, da smo v Republiki Sloveniji prišli do točke, ko je na voljo ogromno možnosti, tako tistih, ki so namenjene vsem prebivalcem ne glede na narodno pripadnost, kot tudi tistih, ki so usmerjene posebej v romsko skupnost, a vseh teh možnosti pripadniki romske skupnosti ne izkoristijo. Organizacije romske skupnosti sicer, kot je pojasnjeno že zgoraj, vsako leto prejmejo znatna finančna sredstva s strani države in izvajajo svoje aktivnosti, a te večinoma niso usmerjene v aktivacijo pripadnikov romske skupnosti na terenu, v spodbujanje njihove večje družbene vključenosti itd. S terena prihajajo zelo različne informacije, ki govorijo velikokrat tudi o tem, da si različne organizacije romske skupnosti med seboj nasprotujejo, tekmujejo in celo onemogočajo uspešno izvajanje dobrih ukrepov in aktivnosti, če niso same vključene v njihovo izvajanje. Še vedno premalo svojih aktivnosti usmerjajo v podporo izvajanja dobrih in pozitivnih ukrepov ter aktivnosti, v okviru česar bi s konstruktivnim delovanjem lahko bistveno prispevale k izboljšanju položaja pripadnikov romske skupnosti v določenem lokalnem okolju. V tem delu bi ravno organizacije romske skupnosti lahko konkretno naredile največ za pripadnike skupnosti in svoje člane.
V zvezi z vašimi navedbami glede ukrepov oziroma (ne)aktivnostjo urada v trenutni krizi epidemije koronavirusa v povezavi z romsko skupnostjo in vašimi navedbami glede prijave gospoda Tahirovića policiji pa vam v nadaljevanju podajamo podrobna pojasnila, saj je iz vašega pisma razvidno, da niste seznanjeni s pravimi in celovitimi informacijami.

Gospod Tahirović je v svojem pismu vladi z dne 27. 3. 2020 opozoril na pozornost, ki jo je potrebno nameniti romski skupnosti v času epidemije koronavirusa in pri tem upoštevati potrebe, ki izhajajo iz njenega položaja. V svojem sporočilu je posebej opozoril na dostop do pitne vode in na potrebo po tem, da se romskemu prebivalstvu zagotovi zaščitne maske in dezinfekcijska sredstva. V primeru da vlada ne bi zagotovila, kar je v svojem pismu izpostavil, je pisno napovedal, da se lahko pričakuje nenapovedan prihod večine romske populacije pred vladno palačo, kljub prepovedim, ki veljajo za ta čas. V zvezi s tem na uradu pojasnjujemo, da smo gospodu Tahiroviću dne 30. 3. 2020 celovito pisno odgovorili, ga seznanili z vsemi informacijami, ki jih je imel urad, in tudi z vsemi aktivnostmi, ki so bile do takrat v zvezi z Romi in epidemijo koronavirusa izvedene. V našem odgovoru smo ga tudi pozvali k odgovornemu ravnanju in ga obvestili, da bo urad njegove grožnje o nenapovedanem shodu naznanil Policiji in Mestni občini Ljubljana. V zvezi s tem smo mu pojasnili, da je v tem obdobju, v katerem vlada sprejema vse potrebne ukrepe za to, da se zajezi in prepreči širjenje koronavirusa ter tako poskrbi za varnost in zdravje ljudi in med katere sodi tudi prepoved gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji, takšno ravnanje skrajno neodgovorno in daje slab zgled pripadnikom romske skupnosti ter ne nazadnje ogroža njihovo zdravje in zdravje drugih ljudi. Gospoda Tahirovića smo obvestili, da je vlada nedavno sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, ki je začel veljati 30. 3. 2020 ob 00.00 in velja do preklica. Pozvali smo ga, da spoštuje sprejete ukrepe v državi, ki so vsi strnjeno in pregledno predstavljeni na spletni strani vlade (https://www.gov.si/teme/koronavirus/), ter ravna odgovorno in konstruktivno. Naknadno smo v elektronski komunikaciji z gospodom Tahirovićem z dne 31.
3. 2020 ponovno pojasnili, da smo skladno z našo dolžnostjo pristojnim institucijam odstopili v reševanje izključno del njegovih navedb glede nenapovedanega shoda, ki je v trenutni situaciji nedopusten in predvsem neodgovoren. V zvezi s tem smo mu še pojasnili, da se ta odstop v reševanje nikakor ni nanašal na njegove kritike in opozorila po ukrepanju.

V zvezi z ukrepi in aktivnostmi, namenjenimi pripadnikom romske skupnosti v okoljih, kjer ti živijo v slabših ali neurejenih bivanjskih razmerah, je urad zbral celovite informacije, ki jih je že posredoval tudi glavnim zagovorniškim institucijam v državi. Konkretne aktivnosti so izvedli tako urad, pristojna ministrstva, občine, kjer živijo Romi, kot tudi nekatere organizacije romske skupnosti. Glede na svoje pristojnosti je urad do sedaj izvedel naslednje aktivnosti:  dne 9. 3. 2020 smo na krovno organizacijo (svet) naslovili dopis z vsemi glavnimi in takrat dostopnimi informacijami v zvezi s koronavirusom in mu predlagali, da v okviru svojega delovanja in nalog z navedenimi informacijami seznani člane sveta, čim širši krog organizacij, ki jih ustanavljajo pripadniki romske skupnosti (npr. društva, zveze društev), in morebitne posameznike, za katere ocenjuje, da bi lahko pripomogli k razumevanju informacij na strani romskega prebivalstva;  dne 12. 3. 2020 smo na Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovili dopis, v katerem smo predlagali, da se poleg razpošiljanja zloženk z informacijami glede koronavirusa preko Pošte Slovenije na domove prebivalcev dodatno pozornost nameni tudi območjem, kjer živijo Romi (romska naselja) in se v primeru, da obstaja možnost, da zloženke ne bi prišle do objektov, kjer Romi živijo, ključne informacije v zvezi s koronavirusom poda tudi preko vseh obstoječih programov in projektov, ki trenutno potekajo in so namenjeni pripadnikom romske skupnosti (npr. večnamenski romski centri, socialnovarstveni programi, projekti socialne aktivacije, programi izobraževanja odraslih, projekt Skupaj za znanje itd.). Izpostavili smo, da je ključno, da bistvene informacije, ki so pomembne za preprečevanje širjenja okužbe z virusom, dosežejo tudi ta del prebivalstva, kar lahko v trenutni situaciji v zvezi s Covid-19 pripomore, da ne bi prihajalo do morebitnih napačnih ravnanj in poslabšanja stanja primerov na območjih, kjer živi tudi romska skupnost;  v zvezi z dostopom do pitne vode v romskih naseljih in širjenjem koronavirusa ter s tem v zvezi z možnostmi upoštevanja strokovnih navodil glede širjenje virusa v romskih naseljih, predvsem v Jugovzhodni Sloveniji, smo bili vseskozi v stikih s predstavniki romske skupnosti in občinami, kjer Romi živijo. S to problematiko je Urad predsednika Republike Slovenije v dogovoru z uradom dne 20. 3. 2020 seznanil tudi Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V zadnjih tednih smo bili v nenehnih stikih tudi s predstavniki romske skupnosti ter različnimi institucijami in organizacijami, ki delujejo na lokalni ravni, ter si prizadevali, da bi se v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje v tistih občinah oziroma okoljih, kjer je dostop do pitne vode otežen, vsaj začasno zagotovile cisterne s čisto pitno vodo.V zvezi s tem nas je Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije dne 8. 4. 2020 obvestil, da naj tiste občine oziroma pristojne institucije, kjer obstajajo potrebe po zagotavljanju čiste pitne vode s cisternami, na Upravo RS za zaščito in reševanje v zvezi s tem naslovijo prošnjo. Na podlagi tega bodo s strani Uprave RS za zaščito in reševanje ter v sodelovanju s pristojnimi institucijami na lokalni ravni izvedeni nadaljnji koraki za zagotovitev cistern v tistih okoljih, kjer so te potrebne. S tem dogovorom in usmeritvami oziroma navodili Uprave RS za zaščito in reševanje smo še isti dan, to je 8. 4. 2020, seznanili vse občine, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ter jim tako predali informacijo, da se v zvezi z zagotavljanjem cistern s čisto pitno vodo v romskih naseljih, kjer je to potrebno, s prošnjo obrnejo na Upravo RS za zaščito in reševanje.  dne 27. 3. 2020 smo na vse občine, kjer živijo Romi, na pristojna ministrstva ter tudi na organizacije romske skupnosti (svet in aktivne zveze društev) poslali poizvedbo Zagovornika načela enakosti glede ukrepov in aktivnosti, sprejetih in izvajanih za romsko skupnost v času epidemije Covid-19, skupaj s pozivom, da pri sprejemanju vseh ukrepov in
pri izvajanju aktivnosti v zvezi z zajezitvijo in preprečevanjem okužb s koronavirusom, upoštevajo ranljiv položaj pripadnikov romske skupnosti v nekaterih okoljih in so pozorni na slabe razmere v nekaterih romskih naseljih ter predvsem na vse možne in čim bolj primerne načine ozaveščajo (tudi) romsko prebivalstvo o posledicah, ki jih okužba s tem virusom lahko prinese. Poziv se je nanašal med drugim na takojšnje zagotavljanje nemotenega dostopa do čiste pitne vode v romskih naseljih, na potrebo po zagotavljanju ustreznih prilagoditev izobraževalnega procesa za romske šoloobvezne otroke na način, ki jim bo omogočal, da v dani situaciji kot vsi drugi učenci sodelujejo v procesu izobraževanja, ter na potrebo po zagotavljanju informiranosti romske skupnosti ter osveščanja o ukrepih, sprejetih v čas epidemije koronavirusa. Na podlagi tega poziva smo pridobili informacije številnih deležnikov in pripravili ter dne 9. 4. 2020 in 15. 4. 2020 posredovali obširen odgovor Zagovorniku načela enakosti;  dne 9. 4. 2020 je Zveza za razvoj romske manjšine – Preporod organizirala video konferenco, katere se je poleg predstavnikov omenjene zveze ter drugih udeležencev udeležil tudi mag. Stanko Baluh, v. d. direktorja urada. Videokonferenca je bila namenjena izmenjavi informacij v zvezi s trenutnim stanjem na terenu v romski skupnosti in občinah, kjer Romi bivajo, v luči aktualne epidemije Covid-19. Vsi udeleženci konference in predstavniki relevantnih institucij so se strinjali, da je informiranost Romov dobra in da je oskrba z vodo v kriznih momentih zadovoljiva. Izraženo je bilo tudi zadovoljstvo s koordinacijo informacij in aktivnosti, ki jo izvajamo na uradu. Izmenjava informacij med relevantnimi institucijami in deležniki se bo nadaljevala;  na podlagi pobude Varuha človekovih pravic (varuh), ki smo joprejeli dne 2. 4. 2020 in ki se nanaša na vprašanje obveščenosti o ukrepih in na informiranost starejših Romov še posebej v slabo urejenih naseljih, kjer ti živijo, pa smo dne 6. 4. 2020 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter na organizacije romske skupnosti naslovil še dodaten dopis in poziv, da v največji možni meri pri vseh nadaljnjih aktivnostih in ukrepih upoštevajo priporočila varuha. Varuhu je urad odziv z obširnimi pojasnil poslal dne 15. 4. 2020.

Na podlagi vseh informacij, ki jih na uradu imamo in so nam jih poslale nacionalne institucije, občine in organizacije romske skupnosti, ugotavljamo, da so se pristojne institucije in organizacije ustrezno in angažirano odzvale ter da s svojimi ukrepi in aktivnostmi stremijo k temu, da se upošteva ranljiv položaj in specifične potrebe romske skupnosti v času epidemije Covid-19. Aktivnosti in napori vseh pristojnih so usmerjeni tako v ustrezno obveščanje in informiranje pripadnikov romske skupnosti, v zagotavljanje pitne vode, kjer je to potrebno, kot tudi v izvajanje vseh potrebnih ukrepov in aktivnosti, da bi izobraževanje na domu tudi za romske otroke potekalo čim bolj nemoteno.
Na uradu bomo še naprej po svojih močeh spremljali situacijo na terenu zlasti preko redne izmenjave informacij med relevantnimi institucijami in deležniki. Na ta način se bodo težave tam, kjer se bodo pojavile, tudi najlaže reševale.
Upamo, da smo vam uspeli predstaviti, kako je v Republiki Sloveniji urejen položaj pripadnikov romske skupnosti in kakšne aktivnosti so bile do sedaj v času epidemije koronavirusa izvedene predvsem s strani urada.

Lepo vas pozdravljamo.
mag. Stanko BALUH v.d. direktorja

Lorem ipsum dolor sit amet, Poslano (po elektronski pošti): – naslovniku (ibrahim.gusani@gmail.com).
Poslano v vednost (po elektronski pošti): – Generalni sekretariat vlade (gp.gs@gov.si), – Kabinet predsednika Vlade (gp.kpv@gov.si), – Ministrstvo za notranje zadeve (gp.mnz@gov.si), – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (gp.mizs@gov.si), – Ministrstvo za kulturo (gp.mk@gov.si), – Urad predsednika Republike Slovenije (gp.uprs@predsednik.si), – Državni zbor Republike Slovenije (gp@dz-rs.si), – Varuh človekovih pravic (info@varuh-rs.si), – Zagovornik načela enakosti (gp@zagovornik-rs.si), – Svet romske skupnosti Republike Slovenije (rskupnost@siol.net), – elektronski naslov (romi.novinari@yahoo.com), – Haris Tahirović (drustvo.anglunipe@gmail.com).

Komentariši

Vaša email adresa neće biti objavljivana. Neophodna polja su označena sa *